Obveznost zagotavljanja zdravstvenih pregledov delavcev

Delodajalec, ki pred zaposlitvijo ne napoti delavcev na preventivni zdravniški pregled ali na obdobni zdravniški pregled vsakih 5 let, ni upravičen do povračila nadomestila za koriščenje bolniškega odsotnosti nad 30 dni (tudi v primeru poškodbe izven dela). Ali še slabše, je pozvan na povračilo neupravičeno izplačanih nadomestil v preteklih 10 letih.

Delodajalec mora na zdravstveni pregled napotiti delavca pred zaposlitvijo. Ne smemo pa pozabiti tudi na nadaljnje obdobne zdravstvene preglede, ki se opravljajo po zaposlitvi pri delodajalcu v obdobju, določenim z oceno tveganja, ampak najmanj na 5 let. V primeru neupoštevanja določb glede zagotavljanja in opravljanja zdravstvenih pregledov delavcev, so predpisane globe, prav tako pa lahko ZZZS zahteva povračilo izplačanih sredstev.

 

Pravne podlage, ki določajo obveznost opravljanja zdravstvenih pregledov delavcev, so Zakon o varnosti in zdravju pri delu, Zakon o delovnih razmerjih in Pravilnik o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev.

 

Obveznost delodajalca

Zakon o delovnih razmerjih v 28. členu vzpostavlja osnovno načelo in sicer, da mora delodajalec zaradi ugotovitve kandidatove zdravstvene zmožnosti za opravljanje dela na svoje stroške napoti kandidata na predhodni zdravstveni pregled v skladu s predpisi o varnosti in zdravju pri delu. Zakon o varnosti in zdravju v 36. členu nadaljnje določa, da mora delodajalec pri delu zagotoviti zdravstvene preglede delavcev, ki ustrezajo tveganjem za varnost in zdravje pri delu. Zdravstveni pregledi delavcev služijo ugotavljanju zdravja delavcev in zmožnosti za opravljanje določenega dela v delovnem okolju. Delodajalec je tako odgovoren za pravočasno napotitev delavcev na predhodne in obdobne preventivne zdravstvene preglede ter je zavezan hraniti dokumentacijo, ki se nanaša na zdravstvene preglede delavcev.

 

Pravice in obveznosti delavca

Na drugi strani pa ima delavec v skladu z določili 54. člena Zakona o varnosti in zdravju pri delu pravico do zdravstvenega pregleda ter se mora odzvati in opraviti zdravstveni pregled, ki ustreza tveganjem za varnost in zdravje pri delu na delovnem mestu. Delavec ima tudi pravico odkloniti delo, če mu med drugim delodajalec ni zagotovil predpisanega zdravstvenega pregleda.

Opozorimo pa naj, da se v skladu s 3. členom Zakona o varnosti in zdravju pri delu za delavca oz. delavko šteje oseba, ki pri delodajalcu opravlja delo na podlagi pogodbe o zaposlitvi, prav tako pa tudi oseba, ki na kakršni koli drugi pravni podlagi opravlja delo za delodajalca ali oseba, ki pri delodajalcu opravlja delo zaradi usposabljanja.

 

Izjava o varnosti z oceno tveganj kot podlaga za zdravstvene preglede

Pravilnik o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev določa, da podlago za določitev vrste, obsega, vsebine in rokov posameznega preventivnega zdravstvenega pregleda predstavlja ocena tveganja s posebnim poudarkom na zdravstvenih zahtevah, ki jih določi delodajalec na podlagi strokovne ocene pooblaščenega zdravnika in rezultatov meritev obremenitev in obremenjenosti ter škodljivosti v delovnem okolju. Tako mora delodajalec oceniti tveganja za varnost in zdravje pri delu in sprejeti izjavo o varnosti z oceno tveganja, ki predstavlja podlago za izvajanje ukrepov za zagotovitev varnosti in zdravja pri delu.

 

Vrste preventivnih zdravstvenih pregledov

V skladu s 4. členom Pravilnika o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev ločimo 3 vrste preventivnih zdravstvenih pregledov:

  1. Predhodni preventivni zdravstveni pregledi: Delavec mora predhodni preventivni zdravstveni pregled opraviti pred zaposlitvijo ali po prenehanju opravljanja določenega dela na določenem delovnem mestu za več kot 12 mesecev.
  2. Usmerjeni obdobni preventivni zdravstveni pregledi: Z njimi se v določenih obdobjih ocenjuje zdravstvena ogroženost delavca in njegovo izpolnjevanje posebnih zdravstvenih zahtev za določeno delo v delovnem okolju, zaradi vpliva kritičnih dejavnikov tveganja v tem obdobju, določenih z izjavo o varnosti z oceno tveganja delodajalca. Obdobje, v katerem je potrebno opravljati usmerjene obdobne preglede je torej določeno v izjavi o varnosti z oceno tveganja delodajalca, ampak to obdobje v skladu s pravilnikom ni daljše od 5 let. Pomembno pa je izpostaviti, da mora delodajalec napotiti delavca na usmerjeni obdobni preventivni zdravstveni pregled najmanj 30 dni pred iztekom roka, ki je v skladu s pravilnikom določen z aktom delodajalca.
  3. Drugi usmerjeni preventivni zdravstveni pregledi: Delodajalec je dolžen v določenih primerih delavce poslati tudi na druge usmerjene preventivne zdravstvene preglede. Primere določa 10. člen Pravilnika o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev in le-ti so sledeči:
  • po poškodbi pri delu, ki je zahtevala daljše zdravljenje in obstaja dvom o delavčevi zmožnosti za dosedanje delo,
  • če obstaja sum, da je prišlo do okvare delavčevega zdravja zaradi dela pri delodajalcu,
  • če gre za delavce, ki so se v obdobju enega leta poškodovali pri delu trikrat ali večkrat,
  • po trajni prekinitvi izpostavljenosti mutagenim, teratogenim in rakotvornim snovem ter drugim škodljivostim s kumulativnimi, poznimi ali trajnimi učinki,
  • pred začetkom dela z drugačnimi zdravstvenimi zahtevami, če predhodno za te zahteve še ni bil pregledan in če to zahteva ocena tveganja,
  • pred napotitvijo na strokovno usposabljanje za drugo delo oziroma prekvalifikacijo z drugačnimi zdravstvenimi zahtevami, če predhodno za te zahteve še ni bil pregledan in če to zahteva ocena tveganja.

 

Globe za prekrške

Za primere nespoštovanja določb povezanih z zdravstvenimi pregledi delavcev so predpisane globe, ki jih določa 76. člen Zakona o varnosti in zdravju pri delu. Delodajalca, ki ne opravlja obdobnih pregledov oziroma ne zagotavlja zdravstvenih pregledov delavcev, ki ustrezajo tveganjem za varnost in zdravje pri delu, se za ta prekršek kaznuje z globo od 2.000 do 40.000 evrov.

 

Povrnitev škode ZZZS

Opozoriti pa velja tudi na dejstvo, da lahko Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije uveljavlja pravico do povračila povzročene škode v skladu z 86.-92. členom Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. To pomeni, da lahko Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije od delodajalca zahteva povračilo izplačanih sredstev s strani zavoda v primeru, da delodajalec ni zagotovil zdravstvenih pregledov delavcev ali drugih obveznosti s področja zagotavljanja varnosti in zdravja delavcev pri delu.

 

Kako pa je s samozaposlenimi?

ZVZD-1 izrecno ne določa, da mora samozaposlena oseba opraviti usposabljanje in izpit iz varstva pri delu ter zdravniški pregled na medicini dela. Na Inšpektoratu RS za delo pa opozarjajo, da je glede na prisotne nevarnosti, ki lahko obstajajo pri izvajanju dela samozaposlene osebe in čeprav to ni nikjer neposredno zapisano in zahtevano, ravno tako smiselno, da delavec, ki takšno delo opravlja, izvaja tudi posamezne druge ukrepe po ZVZD-1, kot npr. da se samoiniciativno na ustrezen način seznani z nevarnostmi in zagotavljanjem ukrepov za zmanjševanje nevarnosti in vplivov na zdravje ter da se pri tem preveri tudi izpolnjevanje zdravstvenih zahtev za opravljanje takšnega dela. Ni namreč odveč opozoriti na zgoraj opisano odgovornost, zlasti do drugih oseb.

ADDIKO BANKA ponuja ugodno kreditiranje podjetnikov

Centralne banke po svetu dvigujejo referenčne obrestne mere in pričakovanja so se zelo spremenila. Glede na hitro rast ...

Višje povračilo za prehrano - september 2022

Z mesecem septembrom se zvišuje maksimalno neobdavčeno povračilo za prehrano. To je do sedaj znašalo 6,12€ / dan, od tega ...