Računovodske novice

V skladu z novelo Zakona o urejanju trga dela – ZUTD-A (Uradni list RS, št. 21/13) so od 1. julija 2013 dalje vsi upokojenci (razen tistih, ki prejemajo delno starostno ali predčasno pokojnino, delno pa so še delovno aktivni) upravičeni do opravljanja začasnega in občasnega dela.Omenjena dela upokojencem omogočajo ponoven vstop na trg dela in njihovo ponovno aktivacijo, s čimer bodo ohranili družžbeno in individualno udejstvovanje ter delovanje. Začasna in občasna dela upokojencem poleg pokojnine, na višino katere opravljanje takšnega dela ne vpliva, obetajo možžnosti za dodatni zaslužžek. Začasno ali občasno delo se opravlja na podlagi pogodbe o opravljanju začasnega ali občasnega dela kot posebnega civilnopravnega pogodbenega razmerja med delodajalcem in upravičencem, ki ima lahko tudi nekatere elemente delovnega razmerja, kot jih določa zakon, ki ureja delovna razmerja. Obvezni podatki, ki jih mora vsebovati pogodba o opravljanju začasnega ali občasnega dela, so: • naziv, sedež, matièna in davèna številka delodajalca, • ime, priimek, rojstni datum, matična in davčna številka upravièenca, • vrsta dela, ki se bo opravljalo kot začasno ali občasno delo, • obdobje opravljanja začasnega ali občasnega dela, • podatek o predvidenem številu ur začasnega ali občasnega dela, • datum sklenitve pogodbe, • urna postavka za opravljeno delo in • predviden skupen znesek dohodka. S sklenitvijo pogodbe o opravljanju začasnega ali občasnega dela se med delodajalcem in upokojencem sicer vzpostavi civilnopravno pogodbeno razmerje, vendar pa lahko delo na tej podlagi (v nasprotju s podjemno, avtorsko oziroma drugo pogodbo civilnega prava, na podlagi katere se opravlja določeno delo) vsebuje tudi nekatere elemente delovnega razmerja. V slednjem se torej začasno ali občasno delo razlikuje od dela po npr. podjemni ali avtorski pogodbi, za katero je znaèilno, da podjemnik oziroma avtor nista podrejena naroèniku tako kot delavec v delovnem razmerju delodajalcu, ampak samostojno izpolnita naroèilo (èe takšno delo vsebuje elemente delovnega razmerja, se lahko v okviru inšpekcijskega postopka delodajalcu naloži, da z izvajalcem sklene delovno razmerje za nedoloèen èas). Možnost opravljanja začasnih in občasnih del tako predstavlja dobrodošlo novost za upokojence v primerih, ko pogodb civilnega prava ni dopustno sklepati, ker delo za naročnika vsebuje elemente delovnega razmerja (t.j. prostovoljna vključitev delavca v organiziran delovni proces delodajalca, osebno in nepretrgano opravljanje dela za plačilo, po navodilih in pod nadzorom delodajalca). Ureditev začasnih in občasnih del za upokojence ne vpliva na druge žže sklenjene pogodbe civilnega prava, na podlagi katerih se opravlja določeno delo, niti ne nadomešča ali ukinja možnosti njihovega sklepanja in opravljanja dela na tej pravni podlagi. Zakon ne določa omejitev opravljanja zaèasnega in obèasnega dela po vrstah dela, tako da se lahko na podlagi pogodbe o opravljanju začasnega ali občasnega dela z vidika navedenega zakona opravljajo vse vrste dela, seveda ob upoštevanju omejitev oziroma pravil, ki jih morebiti določajo predpisi s področja, na katerem se delo opravlja. Za zaèasno ali obèasno delo se uporabljajo doloèbe zakona, ki ureja delovna razmerja, o prepovedi diskriminacije, spolnega in drugega nadlegovanja ter trpinèenja na delovnem mestu, enake obravnave glede na spol, o delovnem èasu, odmorih in poèitkih ter o odškodninski odgovornosti. Za zaèasno ali obèasno delo se uporabljajo tudi predpisi, ki urejajo varnost in zdravje pri delu. Za razliko od študentskega dela, kjer delo posredujejo študentski servisi, pri tej obliki dela ni posrednika, zato je naèin iskanja ter zagotavljanja dela oziroma delavca prepušèen izkljuèno delodajalcem in upokojencem. OBVEZNOSTI IN OMEJITVE NA STRANI UPOKOJENCEV Obveznosti Zakon upokojencem za opravljanje tega dela ne nalaga posebne obveznosti prijave ali registracije (npr. pri Zavodu RS za zaposlovanje, upravni enoti ipd.). Upokojenec v dogovoru z delodajalcem sklene pogodbo o opravljanju zaèasnega ali obèasnega dela, v kateri mora biti med drugim navedeno tudi obdobje opravljanja dela in število ur, doloèena mora biti urna postavka za opravljeno delo ter predviden skupni znesek dohodka. Omejitve Zakon za upokojence doloèa naslednje omejitve: • zaèasno ali obèasno delo lahko upokojenec opravlja v obsegu najveè 60 ur v koledarskem mesecu, • neizkorišèenih ur ni mogoèe prenašati v naslednji koledarski mesec, • urna postavka za opravljeno uro zaèasnega ali obèasnega dela ne sme biti nižja od 4,20 eurov, • dohodek za opravljeno zaèasno ali obèasno delo v seštevku v koledarskem letu ne sme presegati 6.300 eurov, • delo lahko upokojenec opravlja pri veè delodajalcih hkrati, vendar v seštevku ne sme preseèi predpisane omejitve glede števila ur in višine dohodka. OBVEZNOSTI IN OMEJITVE NA STRANI DELODAJALCEV Obveznosti Delodajalec mora: • upokojencu najkasneje do 18. dne v naslednjem mesecu izplaèati dohodek ob upoštevanju zakonsko doloèene višine urne postavke, ki ne sme biti nižja od 4,20 eur, • zaradi izvrševanja pogodbenih obveznosti in varovanja pravic upokojencev voditi dnevno evidenco prihoda in odhoda ter števila dejansko opravljenih ur zaèasnega ali obèasnega dela, • dajatev v višini 25 % obraèunati na posebnem obraèunu in ga predložiti davènemu organu ter plaèati dajatev najpozneje na dan izplaèila dohodka iz zaèasnega ali obèasnega dela • obraèunati ter plaèati tudi prispevek za posebne primere zavarovanja po ZPIZ-2 (8,85 %) ter pavšalni prispevek za zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni (drugi prispevki za obvezna socialna zavarovanja se ne plaèujejo), • upoštevati doloèbe delovnopravne zakonodaje, ki prepovedujejo diskriminacijo, spolno in drugo nadlegovanje ter trpinèenje na delovnem mestu, zahtevajo enako obravnavo glede na spol, urejajo delovni èas, odmore, poèitke in odškodninsko odgovornost, ter pravila o varnosti in zdravju pri delu. Omejitve Zakon za delodajalce doloèa naslednje omejitve (doloèene za posamezni koledarski mesec): • pri delodajalcu, ki nima zaposlenega nobenega delavca, se lahko opravi najveè 60 ur zaèasnega ali obèasnega dela, • pri delodajalcu, ki zaposluje od enega do vkljuèno deset delavcev, se lahko opravi najveè 100 ur zaèasnega ali obèasnega dela, • pri delodajalcu, ki zaposluje veè kot deset do vkljuèno 30 delavcev, se lahko opravi najveè 150 ur zaèasnega ali obèasnega dela, • pri delodajalcu, ki zaposluje veè kot 30 do vkljuèno 50 delavcev, se lahko opravi najveè 400 ur zaèasnega ali obèasnega dela, • pri delodajalcu, ki zaposluje veè kot 50 delavcev do vkljuèno 100 delavcev, se lahko opravi najveè 750 ur zaèasnega ali obèasnega dela, • pri delodajalcu, ki zaposluje veè kot 100 delavcev, se lahko opravi najveè 1.050 ur zaèasnega ali obèasnega dela. Število ur zaèasnega ali obèasnega dela v posameznem koledarskem mesecu, opravljenega pri nevladni organizaciji, delujoèi v javnem interesu, lahko zgoraj navedene omejitve preseže, vendar ne veè kot dvakratnika ur opravljenega zaèasnega ali obèasnega dela glede na število zaposlenih delavcev (za zaposlenega delavca v tem smislu se šteje delavec, s katerim je delodajalec sklenil pogodbo zaposlitvi za polni delovni èas, ki je veljavna v èasu podpisa pogodbe o opravljanju zaèasnega ali obèasnega dela s strani delodajalca, ne glede na to ali gre za zaposlitev za doloèen ali nedoloèen èas).